Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

O človeškem obnašanju

5 posters

Go down

O človeškem obnašanju Empty O človeškem obnašanju

Objavlja  ciarodeica Pon 8 Nov 2010 - 20:14

O človeškem obnašanju

Veliko knjig in spletnih strani je posvečenih obnašanju konj do človeka in kako konje učiti. Toda ali smo se kdaj sploh vprašali, kako se mi, ljudje, obnašamo do konj? Že veliko časa opažam, da so mladi konji, ki so bili vzgojeni v čredi socializiranih konj (s tem mislim na tiste konje, ki poznajo in uporabljajo pravi konjski način sporazumevanja in vrednote) v bistvu zelo prijazni. In to tako do človeka kot do konj. Ko se srečujem z mladimi konji, ki živijo v čredi, naletim na radovednost in prijaznost. Najpogosteje si me najprej od daleč ogledajo in k meni pristopijo šele, ko jih sama povabim.

Kaj se zgodi potem? Zakaj prijazni mladci začnejo izsiljevati in postanejo tako imenovani dominantni mladi konji? Take spremembe opažam zelo pogosto. In na žalost se to zgodi ravno tedaj, ko želijo ljudje konja naučiti lepega obnašanja. Ti preprosto vstopijo v čredo vse do izbranega konja. Če zbeži, ga lovijo, in ko ga končno ujamejo, ga privežejo in zaprejo ter s tem omejijo njegovo gibanje. Potem začno brez konjve privolitve vstopati v njegov osebni prostor in se ga dotikati po vsem telesu, brez da bi konj sploh vedel, čemu tako ravnanje. No, sama lahko govorim le zase, toda ko nepovabljena oseba vstopi v moj osebni prostor, se odmaknem in mu skušam na lep način povedati, da mi je preblizu. Če pa mi ista oseba onemogoči umik in se me začne dotikati po vsem telesu, ga poskušam odriniti. Predstavljajte si, da je to tipično obnašanje konja, ki sili v vas, ko vstopite v njegov osebni prostor. Vedno znova in znova in še premalo poudarjam, da če želite konju pokazati, kako naj se obnaša, potem morate biti sami konju za zgled.

Recimo, da učite razred najstnikov in jim govorite, kako naj se zdravo prehranjujejo, naj ne pijejo in kadijo ter da morajo zgodaj v posteljo. Ali se bodo sploh trudili, če vidijo, da jim s svojim ravnanjem dajete točno nasproten zgled? Kaj pa na primer šef, ki vam očita zamujanje, sam pa je zmeraj pride prepozno?

To me znova privede na temo lepega obnašanja, saj ljudje pogosto govorijo, da so oni tisti, ki učijo konje. Ali je to, da dovoliš dotikanje po vsem telesu in prisiljeno vodenje okrog, lepo? Ali gre tu za slepo ubogljivost? Mislim, da gre kar za slednje. Izgleda, da si ljudje pogosto želijo ubogljivega konja in to slepo ubogljivost imenujejo »lepo obnašanje«. Če se jih vpraša, zakaj tako, tega ne znajo razložiti. »Zato ker se tako dela« ali »v nasprotnem primeru bo postal nevaren«. Toda zakaj? Ali je bil konj pred takim šolanjem nevaren? Ponavadi mi odgovorijo, da ne, da je pravzaprav bil zelo prijazen. Mislim, da si ljudje želijo slepe ubogljivosti le, ker ne znajo predvideti konjevega obnašanja in se bojijo njegovega odziva. Seveda, konj lahko nas, majhna bitja, poškoduje. S tega stališča je torej razumljivo, da si želimo ubogljivosti. Tudi sama sem si tega želela in si še vedno želim. Namreč, ko zahtevamo poslušnost, lahko do neke mere predvidimo konjeve odzive. Vse dokler od konja ne zahtevamo zanj škodljivega vedenja. Kajti ljudje se premalo zavedamo, da velikokrat od konja zahtevamo nelogično in zanj škodljivo vedenje.

Predstavljajte si, da držite roko nad ognjem. Ne glede na to, koliko časa jo boste želeli držati, bo organizem po določenem času zaznal bolečino in naravna reakcija bo umik roke, še preden bi se tega sploh zavedli. Enako se dogaja tudi konjem pod človekovim vodstvom. In to še toliko bolj jasno, saj je bil konj le trenutek prej miren in ubogljiv. Lahko mi verjamete, to sem izkusila na lastni koži. Kasneje se je začel moj odnos do konj spreminajti. To se seveda ni zgodilo čez noč! Osebno ne potrebujem več slepega zaupanja, da lahko predvidim konjevo obnašanje. Zakaj? Ker jih že šest let opazujem in preučujem njihovo prvinsko vedenje. In šest let je zelo kratko obdobje, je šele začetek! Le kako bo moje znanje o teh čutečih in inteligentnih živalih napredovalo čez deset ali dvajset let? Moje sporočilo je: da bi ohranili dober, prijeten in varen odnos med človekom in konjem, morate konje in njih naravo preučevati. To ne pomeni, da od konja nekaj zahtevate in ga opazujete, kako se bo odzval.

Ali bi razumeli človeško obnašanje, če bi preučevali vojake na vojaških vajah? Če želimo vpogled v človeško naravo, moramo preučevati vsakodnevne odnose med svobodnimi ljudmi. In enako velja za konje. Opazujete jih, rišite jih, berite o njih, slikajte jih, pišite in razmišljajte o njih. Na ta način boste lahko predvideli konjevo obnašanje, kot si prej nikdar niste niti predstavljali. In še več, določenemu obnašanju boste lahko predvideli določen odziv. Kot to delamo ljudje in konji med seboj. Človek je na primer iz opazovanja drugih ljudi predvidel, da če se želi z nekom zaplesti v prijeten pogovor, se mora nasmehniti, prijazno pozdraviti, pogledati v oči in podati roko. Iz tega lahko sklepamo: če želimo, da je konj prijazen do nas, moramo tudi mi prijazno pristopiti k njemu.

Za začetek prijateljskega pogovora s konjem recite »živjo« in se predstavite na prijazen konjski način. Logično, ne?



Copyright Josepha Guillaume (http://www.josepha.info/)


Laatst aangepast op woensdag, 16 juni 2010 13:16

ciarodeica

Število prispevkov : 114
Join date : 18/07/2008
Age : 37
Kraj : nova gorica

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  pastirica Tor 9 Nov 2010 - 10:26

Krasen prispevek - hvala! cheers

Konji ravno tako nenehno preučujejo nas, zato pa pride do raznoraznih izsiljevanj itd. Naj nam bo jasno, da znajo oni veliko bolje opazovati in čutiti kot mi, zato so hitrejši in bolj natančni v svojih ocenah. Vendar tukaj gre za prakso - bolj ko se trudimo, boljši bomo tudi mi v naše zaznavanju. Konjem je to osnova, da preživijo, nam ljudem pa...? Vsakokrat ko učim ljudi tega, kako naj se obnašajo do konj, poudarjam da zlahko izhajajo iz samega sebe, le da jim mora biti jasno, iz kje konj izhaja. Drugače pa razlike med čutečimi, razmišljajočimi bitji niti niso tako zelo gromozanske.
Osnovni problem v relaciji človek - žival ( konj ) se mi zdi to, da je človek hinavski in da v razvijanju odnosov preveč čustveno, sebično reagira. Če gledamo čredo, ki na primer dobi svežo dozo sena ( ali pa še huje ovsa ), nam je lahko v hipu jasno, da obstaja red, hierarhija, ki je lahko zelo "kruta". Tisti podrejeni fašejo brce, ugrize in še kaj, če so preveč pogumni. Ko pa priznajo šefom njihov vodilni položaj, je odnos med njimi zopet ljubezniv, kot da pet minut prej ni bilo nič. Takšno rangiranje se v čredi odvija brez prestanka. Vedno obstaja boj za preživetje in ko ta stari odslužijo svoj čas v vodstvu, jih ta mladi brez zadržkov "zbrcajo" v ozadje. Tako to v naravi je. Mi pa bi rekli - joj, bogi, ali pa glej kako je ta kobila žleht do tamalih - v bistvu jih pa vzgaja in ta mali ji bodo v krizi brez pomisleka sledili in ona jih bo takrat zaščitila. Od konj se učim, da je biti prijazen in mehak zelo lepo in nam da dober občutek, hkrati pa je nujno, da smo ob pravem trenutku brez hujše sile odločni in zahtevamo svoje, ker s tem kažemo sposobnosti voditelja, ki mu lahko slepo sledijo. Ampak slepo sledijo takrat, ko čutijo, da ti ne razmišljaš sebično, temveč misliš na dobrobit celote! Very Happy
pastirica
pastirica

Število prispevkov : 98
Join date : 12/07/2008

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  Damjan S. Tor 9 Nov 2010 - 11:43

Hecno, nenavadno lepo artikuliran, prijazno izpeljan a v samem bistvu precej ortodoksen pogled na relacijo človek-konj. Z malo distance ga z lahkoto prepoznamo kot izrazit antipol "starofurmanskem/mešetarskem" pogledu na ustroj sobivanja človeka in konja. Zato ortodoksen in posledično enako ekstremen... Ekstremi pa, no ja, služijo predvsem temu da vidimo, kaj ni ravno najboljše!

Predlog, da bi bili "sami konju za zgled", je seveda lepo slišati. A žal izhaja iz ne ravno najbolj posrečene postavke, da smo del konjeve črede. Nismo in ne moremo biti, človek ni enako konj! Seveda lahko posnemamo neka obnašanja, lahko skušamo nanje vplivati, lahko si želimo, da bi bili del konjeve črede, a zakaj? Ljudje živimo v svoji "čredi" in ko se želimo čimbolj vključiti v konjsko čredo je to lahko odraz delnega neobvladovanja življenja in nestrinjanja s pravili človekove "črede". Zgled, ki bo tudi upoštevan in odobravan, lahko daje človek človeku, konj pa je tu "to serve & obey". Kako to doseči, pa je nekje vmes - ne samo z batinami, pa tudi samo zgledom ne...

Se pa zdi, da se odnosi spreminjajo v neki nenavadni smeri, ko bi želeli da je konj naš prijatelj, obenem pa tudi da nam služi. To dvoje se medsebojno izključuje! Prijatelj je v celoti avtonomen, lahko nam pove bolečo resnico v obraz in gre, a ko se vrne, je še vedno prijatelj. Ko pa ga enkrat (včasih tudi večkrat) porabimo za dosego lastnega zadovoljstva ali izpolnitev nekih parcialnih želja, se ne vrne več! Konja je bistveno lažje zamenjat kakor prijatelja. Tisto s "prijaznim konjskim načinom" je zato logično v precej omejenem obsegu, ki pa ga je vseeno dobro poznati.

Toliko za zdaj, pa lp.
Damjan S.
Damjan S.

Število prispevkov : 232
Join date : 23/02/2010
Age : 47
Kraj : ljubljansko barje

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  pastirček Tor 9 Nov 2010 - 13:43

Damjan S. je napisal/a:Hecno, nenavadno lepo artikuliran, prijazno izpeljan a v samem bistvu precej ortodoksen pogled na relacijo človek-konj. Z malo distance ga z lahkoto prepoznamo kot izrazit antipol "starofurmanskem/mešetarskem" pogledu na ustroj sobivanja človeka in konja. Zato ortodoksen in posledično enako ekstremen... Ekstremi pa, no ja, služijo predvsem temu da vidimo, kaj ni ravno najboljše!

Predlog, da bi bili "sami konju za zgled", je seveda lepo slišati. A žal izhaja iz ne ravno najbolj posrečene postavke, da smo del konjeve črede. Nismo in ne moremo biti, človek ni enako konj! Seveda lahko posnemamo neka obnašanja, lahko skušamo nanje vplivati, lahko si želimo, da bi bili del konjeve črede, a zakaj? Ljudje živimo v svoji "čredi" in ko se želimo čimbolj vključiti v konjsko čredo je to lahko odraz delnega neobvladovanja življenja in nestrinjanja s pravili človekove "črede". Zgled, ki bo tudi upoštevan in odobravan, lahko daje človek človeku, konj pa je tu "to serve & obey". Kako to doseči, pa je nekje vmes - ne samo z batinami, pa tudi samo zgledom ne...

Se pa zdi, da se odnosi spreminjajo v neki nenavadni smeri, ko bi želeli da je konj naš prijatelj, obenem pa tudi da nam služi. To dvoje se medsebojno izključuje! Prijatelj je v celoti avtonomen, lahko nam pove bolečo resnico v obraz in gre, a ko se vrne, je še vedno prijatelj. Ko pa ga enkrat (včasih tudi večkrat) porabimo za dosego lastnega zadovoljstva ali izpolnitev nekih parcialnih želja, se ne vrne več! Konja je bistveno lažje zamenjat kakor prijatelja. Tisto s "prijaznim konjskim načinom" je zato logično v precej omejenem obsegu, ki pa ga je vseeno dobro poznati.

Toliko za zdaj, pa lp.

Janez Rugelj is back!! Laughing
pastirček
pastirček

Število prispevkov : 302
Join date : 24/12/2008
Age : 65

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  Jessica Tor 9 Nov 2010 - 15:25

Hvala ciarodeica za prevod in "vrženo kost", hvala pastirica za tvoje mnenje in hvala Damjanu za njegov pogled. V vsakem od prispevkov najdem misel, dve, tri, ki me popeljejo v razmišljanje o mojem odnosu do konja, o tem kaj je prijateljstvo,......
Jessica
Jessica

Število prispevkov : 60
Join date : 28/10/2008

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  ciarodeica Tor 9 Nov 2010 - 21:51

Sama sem ekstremist zato tudi prevajam ekstremne članke Very Happy in to je ful dobro, ker potem dobivaš povratne informacije, zato hvala tudi vam!

Sicer pa sem tudi jaz razmišljala o prijateljstvu med konjem in človekom. Meni moj konj ni prijatelj, je le učitelj in to veliko strožji kot vsi na faksu. Predmet je samo eden, šola življenja...s to razliko, da je jezik konjski. Delam na tem, da ga bom enkrat razumela.

Vsakič ko me zagleda mi reče.."No, a si danes naštudirala kaj konjske literature?" "Ne gospod konj, ni mi še zneslo, delam, učim se, doma..." "A tako, potem pa praktični del danes odpade. Pridi jutri." Neutral pale

ciarodeica

Število prispevkov : 114
Join date : 18/07/2008
Age : 37
Kraj : nova gorica

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  Damjan S. Tor 9 Nov 2010 - 22:10

ciarodeica je napisal/a:
Sicer pa sem tudi jaz razmišljala o prijateljstvu med konjem in človekom. Meni moj konj ni prijatelj, je le učitelj in to veliko strožji kot vsi na faksu. Predmet je samo eden, šola življenja...s to razliko, da je jezik konjski. Delam na tem, da ga bom enkrat razumela.

Vsakič ko me zagleda mi reče.."No, a si danes naštudirala kaj konjske literature?" "Ne gospod konj, ni mi še zneslo, delam, učim se, doma..." "A tako, potem pa praktični del danes odpade. Pridi jutri." Neutral pale


Uf, uf, uf... No ja, poskušam razumet Wink , res se trudim...

Sicer pa, "šola življenja" s strani konja napram človeku? Res se odnosi spreminjajo v nenavadnih smereh... Pa še dr. Doolittle je že pokojni, on bi res znal pomagat neukim in znanja željnim... Kako bi bilo lepo, pa vsi bi se lepo razumeli, pa imeli drug drugega radi, pa... lol!
Damjan S.
Damjan S.

Število prispevkov : 232
Join date : 23/02/2010
Age : 47
Kraj : ljubljansko barje

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  pastirica Sre 10 Nov 2010 - 0:08

Mislim da imamo v tej "šoli živjenja" dejansko vsak svojo vlogo - konj je žival, ki potrebuje voditelja in človek je rojeni vodja, ...in tu po mojem mnenju ne gre le za prijateljsvo temveč sodelovanje. Seveda bi konj najraje letal po svobodnih pašnikih, ne pa da prenaša ljudi na hrbtu - vendar je moj občutek o tem partnerstvu takšen, da konju s čim bolj ustrezno oskrbo oz. načinom dela ne škodujemo v tej meri, da bi mu bilo to težko in ima celo konj svojevrstne koristi, zabavo od tega. Mogoče je to, da se konj pusti jahat itd. dejansko svojevrstna prilagoditev okolju... Question
Skratka, ni ga čez svobodo in če bi dejansko hoteli konjem najbolje, bi po mojem mnenju vse morali spustit ven iz ograd...tako da konj je in na nek način "mora" biti podrejen človeku. Človek podoben odnos tudi z naravo ali pa če hočete s celotnim planetom in moje mnenje je, da se da bivat v takšnem odnosu, če imamo spoštovanje drug do drugega. Če zapolnimo konjeve naravne potrebe, bo tudi on zapolnil naše in oba bova zadovoljna.
Drugače pa lahko odpremo vprašanje, kot se postavlja na primer glede živali v živalskem vrtu - kaj je več vredno, svoboda ali to, da so v tovrstnem ujetništvu preskrbljene, torej da se jim ni potrebno bati plenilcev, imajo skoraj ves čas polne trebuhe....dolgčas? Rolling Eyes Mislim da imajo problemi, ki se nam zastavljajo v teh odnosi tu največjo vrednost.
pastirica
pastirica

Število prispevkov : 98
Join date : 12/07/2008

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  Damjan S. Sre 10 Nov 2010 - 22:49

Na, zdaj sem pa malo na trnih... Ampak res malo! Konja pač ne vidim kot žival, "ki potrebuje voditelja", še zlasti pa ne "človeka kot rojenega vodjo". V samem temelju današnje zaznave sta to dva povsem različna pojma. Tisti, ki se s konji ukvarjamo, jim na nek način omogočamo življenje, jih z več ali manj slabe vesti pošiljamo v smrt, se trudimo omogočiti jim boljše/polnejše/naravnejše/lepše/... življenje, bivanje v smislu neke absolutne pravice do obstajanja ipd.. A to nas ne opredeljuje kot rojene vodje, pač pa nas postavlja bolj kot ne v položaj oskrbovalcev po sili razmer, pahnjenih v situacijo, kateri nismo kos in v kateri za zadovoljitev oziroma izpolnitev delčka lastnega nenasitnega ega z nemalo entuziazma iščemo rešitve/odgovore/napotke ali le opravičilo za akutno odsotnost zdravega razuma v smislu iskanja dobrobiti za celotno živalsko-človeško-rastlinsko sobivanje. S tega vidika je tudi trud za omogočanje sobivanja brez škodovanja povsem jalov!

Ljudje trenutno SMO - želeli ali ne - najvišja oblika bivanja na tem planetu (Zemlja) in kot taki lahko, nenazadnje moramo in smo tudi primorani, sprejemati odločitve o sobivanju z drugimi oblikami obstoja na planetu. V tej situaciji seveda koristi poznavanje različnih pogledov na obnašanje in "naravno" vedenje drugih vrst, ne more in ne sme pa se preleviti v alibi za zanikanje lastnih potreb, ki v smislu človek-konj dejansko predstavljajo izkoriščanje s strani prvega (človeka), kateremu drugi (konj) prinaša prvenstveno materialne koristi (nošnja, vleka, hitrost, prestiž...), šele potem tudi nekakšno čustveno dopolnitev, o katere vrednosti bo treba še veliko razglabljanja, saj v tem trenutku ni niti približno jasno, ali gre za dopolnitev, ali za nadomeščanje deficita s povsem drugih področij, ali kaj povsem tretjega...




Damjan S.
Damjan S.

Število prispevkov : 232
Join date : 23/02/2010
Age : 47
Kraj : ljubljansko barje

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  pastirica Pet 12 Nov 2010 - 11:15

Damjan S. je napisal/a: Na, zdaj sem pa malo na trnih... Ampak res malo!

Ah ne skrbi - jaz samo malo preveč rada filozofiram... Cool

Ljudje trenutno SMO - želeli ali ne - najvišja oblika bivanja na tem planetu (Zemlja) in kot taki lahko, nenazadnje moramo in smo tudi primorani, sprejemati odločitve o sobivanju z drugimi oblikami obstoja na planetu. V tej situaciji seveda koristi poznavanje različnih pogledov na obnašanje in "naravno" vedenje drugih vrst, ne more in ne sme pa se preleviti v alibi za zanikanje lastnih potreb, ki v smislu človek-konj dejansko predstavljajo izkoriščanje s strani prvega (človeka), kateremu drugi (konj) prinaša prvenstveno materialne koristi (nošnja, vleka, hitrost, prestiž...), šele potem tudi nekakšno čustveno dopolnitev, o katere vrednosti bo treba še veliko razglabljanja, saj v tem trenutku ni niti približno jasno, ali gre za dopolnitev, ali za nadomeščanje deficita s povsem drugih področij, ali kaj povsem tretjega...



Hja, kaj pa je vodja drugega kot tisti, ki sprejema odločitve - kakor si sam napisal. In DA, konj potrebuje voditelja! Kaj pa je čreda drugega, kot enota, ki brez vodje ne funkcionira - torej? Oni imajo močno notranjo potrebo po sledenju, ok, kot vedno - obstajajo vrjetno redke izjeme samotarjev. Jaz pravim, da konji sledijo inspiraciji!

Ja, človek sigurno v glavnini izkorišča konja oz. naravo, vendar se mi zdi, da je pomembno, da se naučimo to izvajati na tak način, da delamo čim manj škode. Moje mnenje je, da je možno izkoriščati nekaj ali nekoga, če si pripravljen enakovredno dajati nazaj, zato pa ne smemo biti sebični in moramo poskušati razumeti različne svetove in to kako se mi sami povezujemo z njimi. Kakor sem že napisala - po mojem ni za mešat čustev zraven - tukaj mora vsak najprej razčistiti pri sebi. Tudi sama priznam, da včasih na konja gledam preveč čustveno. Moj prijatelj bla bla bla....seveda so radi z mano, ker čutijo da jim hočem dobro, vendar tega prijateljsva ne morem enačit s človeškim, nikakor! To je drug svet in prva stvar, ki jo po mojem mnenju konj čuti je ta, da mora poskrbeti zase, torej za čredo. Seveda bo šel tudi v smrt s tabo, ampak le če bosta čreda.
Ah, bi lahko pisala o teh temah še celo jutro! Rolling Eyes
pastirica
pastirica

Število prispevkov : 98
Join date : 12/07/2008

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  Damjan S. Ned 14 Nov 2010 - 21:36

[quote="Ah, bi lahko pisala o teh temah še celo jutro! Rolling Eyes
[/quote]


Jaz tudi, a trenutno nimam neke prave inspiracije... Imam eno tako manjšo ustvarjalno krizo... Embarassed
Damjan S.
Damjan S.

Število prispevkov : 232
Join date : 23/02/2010
Age : 47
Kraj : ljubljansko barje

Nazaj na vrh Go down

O človeškem obnašanju Empty Re: O človeškem obnašanju

Objavlja  Sponsored content


Sponsored content


Nazaj na vrh Go down

Nazaj na vrh


 
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu