Prostoživeči : udomačeni konji - podobnosti in razlike

Vse lepo in prav, gospodu Jacksonu... s "pridržkom" namreč. Njegova analiza (seveda ne objavljena, domnevam, v celoti) se vsaj za odtenek preveč opira na popolnoma prostoživeče konje. Konjem v našem geografskem območju tovrstnega stila obstajanja objektivno NI mogoče zagotoviti! Tudi poskusi zagotavljanja vsaj približno podobnih razmer se seveda ne morejo izraziti v nekem zares učinkovitem smislu, saj smo pač zamejeni z obstoječim (beri: ozemlje brez zares prostranih kamnitih ravnic). Na tem mestu bi kazalo poiskati vmesno različico med domačim-"štalskim" konjem in njegovo prostoživečo inačico. Udomačeni-domači (skratka-popolnega sobivanja s človekom vajeni) konji pač ne morejo v celoti posnemati in živeti življenja prostoživečih konj. Tako pričakovanje je tudi v celoti neumestno, prizadevanja v tej smeri pa se lahko pokažejo tudi kot škodljiva (za konje?)... Kakšna pa je razlika med zadovoljnim domačim in prostoživečim konjem?

Težko je vzpostaviti stik z živaljo, če ne poznaš njene prvinskosti ter se pri svojih močeh truditi, da ji omogočiš življenje, kot naj bi ga imela.Če že vsiljujemo konju delo, jahanje, potem je najmanj, kar je, da razumemo njegovo govorico, ki jo spoznamo, če mu dovolimo čimveč prostega gibanja.
Kaj tebi predstavlja zadovoljen domači konj?

Damjan S. je napisal/a:Tako pričakovanje je tudi v celoti neumestno, prizadevanja v tej smeri pa se lahko pokažejo tudi kot škodljiva (za konje?)...

Kako po tvoje to škodi konju?

"škodljiva" (za konje?) Mea culpa, se opravičujem. Pripomba res ni na mestu. NI škodljiva, seveda ne! Želim predvsem odpreti še en drug pogled na zadevo... Udomačeni/domači konji so skozi človeško zgodovino živeli ločeno od svojih "svobodnih" sorodnikov. Ker pa gre v tem primeru za nekaj tisočletij, se zdi logično, da so se spremenili tudi v razmišljanju/obnašanju. Pristop k ocenjevanju življenjskega standarda (v tem trenutku ne najdem primernejše besedne zveze) domačih konj skozi prizmo obnašanja njihovih prostoživečih sorodnikov nam ne more ponuditi celovitega odgovora na vprašanje: "Kako naj svojemu konju zagotovim najoptimalnejši način obstajanja?". Da pa ne bo nesporazuma, želim poudariti, da se moj razmislek nanaša izključno na hladnokrvne/draft/mesne pasme konj in njihove križance. Seveda kot podlaga za premislek in ravnanje služi poznavanje obnašanja prostoživečih konj, na mestu pa je tudi vprašanje: "Ali vem dovolj o spremembi obnašanja skozi udomačitveni proces?". Hladnokrvni konj v divjini ob prisotnosti plenilcev nima nobene možnosti za obstanek. S tega vidika lahko sklepam, da poskus približevanja "izvornemu" načinu življenja, konju v nekem (oddaljenem sicer, pa vendar) smislu lahko povzroča tudi stres. Ne gre iskati nekih vzporednic s konkretnimi primeri, saj gre za premislek teoretskega značaja! Obnašanje vhlevljenih živali morda še ni dovolj raziskano v smislu ugotavljanja "normalnega" vedenja. Morda neke vrste obnašanj zaznavamo kot neprimerne/odstopajoče/"nenaravne" tudi zaradi izhajanja iz načina reakcij prostoživečih živali. Kaj pa, če "ujetništvo"/udomačenost živalim prinaša tudi ugodje? Kako to "ugodje" opredeliti? Kako pomemben je intuitivni potencial vsakega posameznega opazovalca/lastnika/rejca pri poskusu razumevanja živali? Kako razumeti konja še drugače, kot le skozi njegovo obnašanje? Skratka, vprašanja, odgovori pa ...

Tako je dejansko.Pravi konjar se vedno sprašuje, če dela prav..Sicer pa se tudi hladnokrvni, delovni konji sprva najbrž niso"redili",gojili doma, ter predstavljajo linijo konj, ki je bila pač namensko odvzeta iz divjine v namene dela.Močne konstrukcije in okorna telesa pač niso dosegala rezultatov ,izgleda in seveda eleganca gibanja je povsem drugačna pri kakšnem noriku kot pa angležu.
Koneckoncev hafiji postajajo zadnja obdobja precej športni in uporabni. Konjev se za delo uporablja zelo malo...

matjuša je napisal/a: ter predstavljajo linijo konj, ki je bila pač namensko odvzeta iz divjine v namene dela.

Ne, ne , niso bili "odvzeti" iz divjine! Takega tipa konj v divjini ni! To so živali, ki so bile ustvarjene s križanji s strani človeka. S križanjem je namreč možno evolucijo pospešiti do praktično neslutenih razsežnosti. Od tu pa izhaja vprašanje ustreznosti njihovih bivalnih pogojev pri ljudeh skozi spoznanja o vedenju prostoživečih konj. Je dovolj, da se strinjam z lastno percepcijo, ki je pogosto tudi intuitivno pogojena (meni se moji konji kažejo kot čisto zadovoljna bitjeca!), ali bi bilo bolj primerno nanje aplicirati tudi "prostoživečost"? Je možno, da se je s križanji izgubil praspomin pri njih (vsaj deloma)?

Kje pa je dobil druge melioratorje za križanje?
Če pogledamo nam zelo blizu divje konj iz Livna, ne bi rekla, da so ravno toplokrvni..na izgled sigurno ne ..

Hm, verjetno bo treba odpreti novo temo za debato, ki se tukaj razvija. Vzporednice s člankom so se kar malo razgubile.

Pa dajmo...debata je prav fajn:)

matjuša je napisal/a:Pa dajmo...debata je prav fajn:)

Tudi ti lahko to izvršiš.

HVala, ampak ve to res bolj obvladate ..

Sem poskrbela. Tebe bom pa enkrat vzela na privat inštrukcije. Evo, razglabljajte dalje.

matjuša je napisal/a:Kje pa je dobil druge melioratorje za križanje?

Ni jih "dobil"! ODBRAL jih je izmed tistih, ki so zadovoljevali človekove potrebe, jih križal naprej, včasih tudi v sorodstvu, vse z namenom ustvariti žival, kakršno je želel. Na tak način je možno evolucijo izjemno pospešiti. V naravi gre vse skupaj namreč zelo, zelo počasi. So pa "rezultati" zato bistveno bolj dolgoročni. Skozi selekcijo smo ljudje ustvarili bitja, ki imajo s svojimi divjimi predniki izjemno malo genetskih podobnosti. Tudi nezanemarljiv del konjskih pasem spada sem. Tu pa se zastavi vprašanje: "V kolikšni meri smemo spoznanja o vedenju divjih konj aplicirati na domače?".

Odvzeti ali odbrati iz divjine je pa menda ista stvar..

Najbrž bodo konji v času evolucije izumrli ,tako kot človek in tako kot se je že zgodilo z nekaterimi vrstami.Poznavanje konjevega praživljenja je isto kot poznavanje razvoje človeka od njegovega nastanka.Kaj še imamo skupnega s pračlovekom? Če pogledaš ljudstva , danes živeča v civiliziranemu človeku nedostpnih delih, se ni spremenilo prav ničesar takorekoč.Še vedno živijo divja ljudstva, tako kot divji konj.
Včeraj sem predstavila svoja konja prijatelju,živečem v Ameriki, ki je življenje zapisal maratonu in teku.
Vse bolj se nagiba z "na novo" obujeni temi o bosem teku, torej teku brez teniških copat.Ker se tega dokaj profesionalno loteva, so mu blizu študije, saj človek išče vedno boljše rešitve, ki bi pripomogle k boljšemu gibanju. Pa se je v zadnjih 6 letih zgodilo mnogo več poškodb nog, stopal, sklepov, kljub vrhunsko razvitim tekaškim copatom, toda nikomur na svetu še ni uspelo ustvariti nadomestka človekovemu podplatu,konkretno loku na podplati, ki mu ni kos niti nobena arhitektura glede na to, kakšno težo in statiko prenaša..Samo poglej recimo kenijske tekače, ki še danes trenirajo..bosi.

Tukaj pa je vzporednica s konjevimi bosimi podplati recimo in tistemu, kaj mu še pustiti divjega,poleg zraka in kolikor toliko neomejenaga gibanja.Njemu se zdi stvar, za katero je slišal in videl 1. fascinantna in na moč navdušujoča, konje pozna iz fantastičnih ameriškh klubov, toda tako sproščenih še ni videl...In sva debatirala in debatirala na temo, kako pustiti konju, da ostane konj..


Človek je v svoji primarnosti še vedno del narave.Tudi konj.Oba preživita.Morda ne 1.generacija, vsaka naslednja bo hitreje in uspešneje zaživela.Človek dwla z razumom in zaradi razuma se je zasužnjil.Žival pa ima samo instinkt, nagon..

matjuša je napisal/a:Odvzeti ali odbrati iz divjine je pa menda ista stvar..

Za selekcijo se iz divjine nič ne odbira, razen tistega, kar je trenutno pač na voljo. Potem pa izmed potomcev teh živali za nadaljno rejo odbiraš živali z željenimi lastnostmi. Sem ter tja se pač pojavi mladič, ki odstopa... In na ta način se vrši selekcija...

Damjan S. je napisal/a:

matjuša je napisal/a:Odvzeti ali odbrati iz divjine je pa menda ista stvar..

Za selekcijo se iz divjine nič ne odbira, razen tistega, kar je trenutno pač na voljo. Potem pa izmed potomcev teh živali za nadaljno rejo odbiraš živali z željenimi lastnostmi. Sem ter tja se pač pojavi mladič, ki odstopa... In na ta način se vrši selekcija...

To je bistveno(bilo na začetku) vseh rej .

Jaz se pa spomnim, ko je Sonja kazala posnetke prostoživečih konj, ki sta jih opazovala v Ameriki in smo zraven prav komentirali: ... glej ga hladnokrvca!...No, mogoče res ni bil takšen kot so naši "Vulkani", ampak moje mnenje je, da je vsak konj sposoben preživet v divjini, če le ni kaj hujšega narobe z njm. Se pravi, konja smatram kot izredno prigagodljivo žival, ki je neverjetno sposobna poskrbeti zase, če le ima to možnost. Sigurno je človeška selekcija naredila ogromno sprememb, lahko bi rekla škode, vendar sem prepričana, da če ta trenutek spustimo vse konje na prosto, jih bo pol pocrkalo in pol ( ali več ) preživelo....( govorim kar tako na pamet ).

Meni je krasen primer moja ta stara kobila - v osnovi že od malega štalski konj - pol kasač/pol neki - že od malega zaprta v štalo, privez med krave. Potem sem jo "rešila" jaz in je bila v lepem boksu, vmes malo med islandci na prostem, potem spet v boksu in sedaj zopet na prostem. Kobila se neverjetno prilagaja vsaki situaciji. Pa naj poudarim, da je to eden bolj smotanih konj ever in seveda za vsako ponovno spremembo je potrebovala čas. Če bi ji dala možnost, bi si po mojem sama izbrala bivanje v boksu, ker je vedno ta zadnja v čredi in sedaj na stara leta bi najraje samo stala pri kupu sena in se futrala. Ampak odkar jo imam "prisiljno" v prosti reji, v čredi, jo "gonmo" da si išče hrano itd. - ta konj izgleda in se počuti 100% bolje!!!! Tak način življenja bo po mojem prepričanju za vsakega konja vedno bolj zdrav in "osvežujoč", kakor zapiranje v boks ali kaj hujšega, čeprav bi lahko trdila, da marsikater konj obožuje svoj odhod v boks, kjer ima svoj mir. Vendar konji so tako narejeni - to da se gibajo po velikih površinah imajo v sebi in ne vrjamem, da bo človek lahko kdaj dosegel, da bo konj bolj fit in sploh vse, ko bo zaprt itd. Vsaj pri mojem opazovanju še nikoli ni bilo drugače.

Damjan S. je napisal/a: ". Hladnokrvni konj v divjini ob prisotnosti plenilcev nima nobene možnosti za obstanek. S tega vidika lahko sklepam, da poskus približevanja "izvornemu" načinu življenja, konju v nekem (oddaljenem sicer, pa vendar) smislu lahko povzroča tudi stres. Ne gre iskati nekih vzporednic s konkretnimi primeri, saj gre za premislek teoretskega značaja

Kaj pa, če "ujetništvo"/udomačenost živalim prinaša tudi ugodje? Kako to "ugodje" opredeliti? Kako pomemben je intuitivni potencial vsakega posameznega opazovalca/lastnika/rejca pri poskusu razumevanja živali? Kako razumeti konja še drugače, kot le skozi njegovo obnašanje? Skratka, vprašanja, odgovori pa ...

Damjan, če konj ne bi imel možnosti preživetja, jih dandanes ne bi bilo več,divjih konj namreč, pa jih imamo zelo blizu (Isola della Cona, Livno, pokrajina Camarque...ne le v Ameriki.Po svoji konstitucijiin gibanju so precej hladnokrvni in mesnati in človek je konja vzel iz divjine, da mu služi, ne ker bi mu bil všeč , lep in ker bi mu hotel nuditi boljše življenje.Človek je konja povišal , ustvaril slokega, zaradi pridobivanja hitrosti in elegantnosti gibanja.V divjini visokih konj ne najdeš..In če konja pustiš kakšno sezono na paši..hm..rata precej bolj baročen in njegovo gibanje pod sedlom okornejše..

Meni osebno v detajlih delitev toplokrvni in hladnokrvni konji ni najbolj na mestu.So se pa ja skozi evolucijo razvili precej različni tipi, ki naj bi bili kos svojim nalogam človeku.

Da bi se ujet počutil bolje? Niti v sanjah..Bolan in poškodovan..umre.Narava je pač naravni selektor.Tudi človeka napade kakšna zver in je plen.

Ni ga junaka na zemlji, ki bi želel bit ujet.Tudi človek ne..Soba 3x4, izpust,hrana 3x na dan..si zamisli,na kaj te to spominja?

Svoboda ne povzroča stresa. Je le način življenja.

Tukaj..

Divji konji..
Divji konji.. 2...pa še pa še je tega..ah, enkrat bi jih šla še sem gledat.In bolj ko gledam, bolj se mi zdi, da mata moja 2 premalo placa

Čist sem not padla, da se mi je še kava shladila, že dolgo jih nisem gledla...Je kdo zainteresiran, da se nardi 2dnevni izlet..kao sindikalec Bareforce Slovenija? Livno morda, Božica je ipak malo daleko..za 1.))

https://www.youtube.com/watch?v=REIG6B4Yyyk&feature=related camarque's dream:)..pa naslednjič nekoč ))

No v tem videu se dobr vidi,kolk so ti konji divji! Mogoče bi bilo bolje rečeno:prostoživeči,katere ima človek pod kontrolo!!

Pastirček, če misliš camarque, je to le del udomačene črede,odvzete iz naravnega okolja .Zvočnike vklopi
Poleg tega je tudi pri nas divjačina pod nadzorom..potemtakem ni več divjadi al kaj sploh?

Monfalcon je malo bližji:
http://www.isoladellacona.it/paginegalleria/E_RESERVE.html

zelenka je napisal/a:Monfalcon je malo bližji:
[url=http://www.isoladellacona.it/paginegalleria/E_RESERVE.html

http://www.isoladellacona.it/paginegalleria/E_RESERVE.html[/quote[/url]]

Seveda, ampka to je že za nedeljski izlet...Tukaj sem že bila, pa letos tudi še grem..Je fajn, le v času komarjev ni za hodit

Ne pozabit podivjanih hrvaških oslov http://www.mojalbum.com/hell/osli/foto/17686357
Verjetno so zapuščeni, tam so že par let. Živijo na neposeljenem otoku na Kornatih, ograje majo za mušter, izogibajo se ljudi. Sem z kruho "plezala" za njimi, pa so mi vseeno ušli. Plenilcev sicer nimajo kaj veliko, ampak kopita pa majo

Sem imela priložnost videti pokrajino Camargue v živo in bi jo lahko še 100 krat. Ograj nikjer, ravnina dokler seže oko, podlaga pa od močvirja do kamenja, na katerem bi se naši vsi po vrsti ubili. Potem pa tako v daljavi vidiš bele (konji) in temne (govedo) pike in nič drugega, konji živijo brez vsakega človeškega posredovanja. Čez pokrajino pelje magistralka, ob kateri so potem gostilne/ranči, kjer imajo zaprte konje za turistično jahanje in to je tudi najlažji način, da vidiš to "pasmo" od blizu. Ni pa ravno prijeten pogled, saj imajo številni ranči konje dobesedno natlačene v nekih "penih".

Zanimivo je predvsem to, da so vsi turistični konji podkovani, čeprav se turistično jahanje izvaja po istem rezervatu, kjer se nahaja prostoživeča "žlahta". Seveda bi se lahko spet udarili, kaj točno je vzrok, zagotovo pa je to jasen dokaz, kako omejevanje gibanja škodljivo vpliva na konja.